@misc{Skrzyniarz_Jakub_Komunistyczna_2023,
 author={Skrzyniarz, Jakub},
 copyright={Copyright by Autorzy, Wydawnictwo Uniwersytetu Wrocławskiego i Wydawnictwo „Szermierz” sp. z o.o., 2024},
 address={Wrocław},
 howpublished={online},
 year={2023},
 publisher={Wydawnictwo Uniwersytetu Wrocławskiego},
 publisher={Wydawnictwo „Szermierz” sp. z o.o.},
 language={pol},
 abstract={The subject of the article is the vision of the communist revolution in Germany in the years 1918–1923, as perceived in the political thought of Leon Trotsky. The aim of the article is to demonstrate that Trotsky viewed the German revolution through the lens of his theory of permanent revolution. Trotsky firmly believed that the German revolution must follow a similar trajectory to the Russian revolution. Between 1918 and 1923, the German Communist Party made several attempts to seize power. The defeat in World War I caused the collapse of the German Empire and establishment of the Weimar Republic, which from the very beginning faced significant sociopolitical challenges. The severe economic conditions fostered the radicalization of the proletariat, with increasing support for communist parties. At the turn of August and September 1923, the Weimar Republic confronted another crisis related to the occupation of the Ruhr area by France. In 1923, the Bolsheviks were convinced that the time was right for a revolution, so they pressured the German communists to carry out an armed coup. The attempt to seize power failed, shattering hopes for an international revolution and delivering a significant blow to Trotsky.},
 abstract={Stattâ prisvâčena problemì nìmecʹkoï revolûcìï v kontekstì polìtičnoï dumki Leva Trocʹkogo. Opisanì podìï vìdbuvaûtʹsâ v 1918–1923 rokah, cej perìod ê peršimi ì vodnočas najvažčimi rokami stanovlennâ Vejmarsʹkoï respublìki, ŝo vinikla na ruïnah Nìmecʹkoï ìmperìï. Vìd počatku svogo ìsnuvannâ molodu deržavu stalo pereslìduvali problemi, âkih golovnoû pričinoû bula porazka u Peršìj svìtovìj vìjnì. Zgadanij perìod ê duže važlivim elementom v ìstorìï êvropejsʹkogo komunìzmu, skìlʹki ce buv najbìlʹš spriâtlivij moment dlâ peremogi revolûcìï. Zreštoû, komunìstam ne vdalosâ zahopiti vladu, tomu pìslâ 1923 roku voni perejšli do oboroni, postupaûčisʹ dedalì silʹnìšim pravim ì nacìonalìstičnim silam. Odnim ìz golovnih zavdanʹ stattì — predstaviti ìstorìû Vejmarsʹkoï respublìki ìz rakursu ìmecʹkoï revolûcìï. U stattì opisuûtʹsâ najvažlivìšì povstannâ ta sprobi zahoplennâ vladi protâgom 1918–1923 rokìv, analìzuûtʹsâ pričini ïhnʹoï porazki. Krìm cʹogo, u stattì pokazano dvì najvažlivìšì partìï robìtničogo ruhu, tobto Socìaldemokratičnu partìû Nìmeččini ta Komunìstičnu partìû Nìmeččini, analìzuûči ïhnì ìdeï ta sposobi dìâlʹnostì. Osnovna meta stattì — pokazati, ŝo nìmecʹka revolûcìâ rozglâdalasâ Trocʹkim u kontekstì jogo vlasnoï teorìï pro permanentnu revolûcìû. Dlâ pìdtverdžennâ viŝezaznačenoï tezi v stattì opisuûtʹsâ takì najvažlivìšì položennâ teorìï Trocʹkogo: možlivìstʹ spričiniti revolûcìû u vìdstalìj kraïnì, absolûtnu vìru v silu ta radikalìzm proletarìatu, nenastannìstʹ revolûcìjnogo procesu ì neobhìdnìstʹ perenesennâ revolûcìï a mežì Rosìï. U kontekstì opisuvanih nìmecʹkih podìj najvažlivìšim z poglâdu stattì ìnternacìonalʹnij harakter teorìï Trocʹkogo. Dlâ Trocʹkogo uspìh revolûcìï v Nìmeččinì buv važlivij, oskìlʹki tim samim pìdtverdžuvalasʹ pravilʹnìstʹ jogo tez. Takim činom nìmecʹka revolûcìâ bula važlivim elementom jogo polìtičnoï dumki ta stanovitʹ važlivu častinu jogo tvorìv. Nastupnim zavdannâm cìêï stattì ê v tomu, ŝob pokazati, ŝo Trocʹkij ne zumìv pravilʹno ocìniti suspìlʹnopolìtičnu situacìû, âka klalasâ v 1918–1923 rokah u Vejmarsʹkìj respublìcì, ì vìn nerefleksivno zastosuvav rosìjsʹku modelʹ do podìj v Nìmeččinì. U čiselʹnih pracâh vìn zgaduvav bìlʹšovicʹkij perevorot žovtnâ 1917 roku v kontekstì revolûcìï v Nìmeččinì. Vìn ototožnûvav nìmecʹkih socìaldemokratìv z rosìjsʹkimi menšovikami, a tomu vvažav SDPN zradnikami spravi proletarìatu. Trocʹkij pìdkreslûvav, ŝo zaporukoû uspìhu revolûcìï v Nìmeččinì ê stvorennâ disciplìnovanoï ta nezaležnoï komunìstičnoï partìï za vzìrcem bìlʹšovicʹkoï. Nasamkìnecʹ stattâ predstavlâê rolʹ Trocʹkogo v sprobì nìmecʹkih komunìstìv zahopiti vladu voseni 1923 roku. Adže ì v cʹomu vipadku Trocʹkij buv perekonanij, ŝo KPD povinna zahopiti vladu podìbnim činom, âk ce zrobili bìlʹšoviki v 1917 rocì. U pìdsumku stattâ porìvnûê ìstorìû êvropejsʹkogo revolûcìjnogo ruhu ta ìstorìêû samogo Trocʹkogo. Poki revolûcìjnij hvilâ bula visokoû, Trocʹkij buv na veršinì, ale pìslâ porazki komunìstìv u Nìmeččinì ta pìslâ pridušennâ komunìstičnih ruhìv u Êvropì jogo pozicìï počali duže švidko slabšati. Faktično, pìslâ 1923 roku, za kìlʹka rokìv vìn vtrativ usì svoï posadi ì buv vislanij ìz Radânsʹkogo Soûzu. Na zaveršennâ stattâ maê na metì rekonstruûvati poglâdi Trocʹkogo na nìmecʹku revolûcìû ta proanalìzuvati ïh pìd kutom zoru teorìï permanentnoï revolûcìï. A dlâ cʹogo neobhìdno prostežiti ìstorìû Vejmarsʹkoï respublìki v 1918–1923 rokah.},
 type={text},
 title={Komunistyczna rewolucja w Niemczech w ujęciu teorii rewolucji permanentnej Lwa Trockiego},
 keywords={Trotsky, Lev Davidovich (1879-1940), Trotskyism, Marxism, communism, socialism, Soviet Union, revolution, Weimar Republic, Stalin, Joseph (1878-1953), Trocʹkij, Lev (1879-1940), trockìzm, marksizm, komunìzm, socìalìzm, Radânsʹkij Soûz, revolûcìâ, Vejmarsʹka respublìka, Stalìn, Josip (1878-1953)},
}